Dan suverenosti: 34 let od umika zadnjega vojaka JLA iz Slovenije
Danes, na Dan suverenosti, se Slovenija spominja ključnega trenutka v svoji zgodovini: pred natanko 34 leti, 25. oktobra 1991, je zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade (JLA) zapustil slovensko ozemlje, s čimer je država dejansko postala suverena. Ta datum, ki je od leta 2015 uradni državni praznik, čeprav ni dela prost, simbolizira končni korak v procesu osamosvojitve od nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ). Praznik nas opominja na pogum in odločnost generacije, ki je izborila neodvisnost, a hkrati kliče k razmisleku o današnjih izzivih – vključno z nujnostjo nove osamosvojitve od sledi komunizma in njegove mafije.
Pot do suverenosti: Od plebiscita do desetdnevne vojne
Slovenska pot do neodvisnosti se je začela z naraščajočim nacionalnim prebujanjem v poznih 80. letih prejšnjega stoletja. Decembra 1990 je na plebiscitu kar 88,5 odstotka volivcev podprlo osamosvojitev, kar je vodilo do uradne razglasitve neodvisnosti 25. junija 1991. Takratna Jugoslavija, pod vodstvom srbskega voditelja Slobodana Miloševića, ni sprejela te odločitve mirno. Naslednji dan, 26. junija 1991, so enote JLA napadle Slovenijo, kar je sprožilo desetdnevno vojno – kratko, a intenzivno obdobje spopadov, v katerih je slovenska Teritorialna obramba uspešno obranila ključne točke.
Vojna se je končala z Brionsko deklaracijo 7. julija 1991, ki je predvidela trimesečni moratorij na osamosvojitvene aktivnosti in umik JLA iz Slovenije. Sklep o umiku je bil sprejet 18. julija 1991 na zveznem predsedstvu SFRJ, a dejanski proces se je vlekel do jeseni. Umik iz pristanišča v Kopru se je začel že 20. oktobra, ko so se kolone tankov in vojakov začele umikati proti Hrvaški, kjer se je vojna nadaljevala. Zadnji vojak je zapustil Slovenijo natanko ob 23.45 uri 25. oktobra 1991, kar je označilo simboličen konec jugoslovanske prisotnosti.Kot je zapisal eden od veteranov: “Umik JLA ni bil samoumeven – bil je rezultat diplomacije, odpora in mednarodnega pritiska.”
Ta dogodek ni bil le vojaški, temveč tudi politični triumf. Slovenija je postala prva republika, ki je uspešno zapustila Jugoslavijo, in s tem navdihnila druge narode v regiji. Mednarodno priznanje je sledilo januarja 1992, kar je utrdilo našo suverenost na svetovnem zemljevidu.
Dan suverenosti: Praznik, ki nas opominja na svobodo
Leta 2015 je vlada Republike Slovenije na pobudo veteranskih organizacij uvedla Dan suverenosti kot državni praznik, ki ga obeležujemo 25. oktobra. Čeprav ni dela prost dan,služi kot opomin na vrednote, kot so svoboda, demokracija in nacionalna enotnost. Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je v letošnji poslanici poudarila: “Dan suverenosti nas opominja, da svoboda in mir zahtevata skrb, pogum in srce.”
Po vsej državi potekajo slovesnosti, veteranske parade in razstave, ki ohranjajo spomin na tiste, ki so se borili za našo neodvisnost.
Veterani vojne za Slovenijo, združeni v organizacijah kot je Zveza veteranov, vsako leto organizirajo slovesnosti, kjer se spominjajo padlih in ranjenih. Letos, ob 34. obletnici, so poudarili, da je suverenost ne le zgodovinski dosežek, temveč stalna naloga – braniti jo pred notranjimi in zunanjimi grožnjami.
Nova osamosvojitev: Od komunizma in njegove mafije
Čeprav smo se pred 34 leti osvobodili jugoslovanskega jarma, se danes soočamo z novimi izzivi, ki spominjajo na preteklost. Komunistični sistem, ki je desetletja vladal v Jugoslaviji, je pustil globoke sledi v slovenski družbi – od neformalnih omrežij moči do korupcije in mafijskih struktur, ki še vedno vplivajo na politiko, gospodarstvo in sodstvo. Mnogi opozarjajo, da se bomo morali še enkrat osamosvojiti, tokrat od teh ostankov komunizma in njegove mafije, ki dušijo resnično demokracijo in svobodo.
Ta “druga osamosvojitev” zahteva reforme: razgradnjo klientelizma, ki izvira iz starega režima, krepitev pravne države in boj proti korupciji. Kot je pokazala zgodovina, suverenost ni dana enkrat za vselej – zahteva stalno budnost. Če smo se nekoč uprli tankom JLA, se moramo danes upreti nevidnim verigam preteklosti, da bi Slovenija resnično zacvetela kot svobodna in pravična država.
Dan suverenosti tako ni le spomin na preteklost, temveč klic k prihodnosti. Naj nas navdihne za enotnost in odločnost, kot nas je pred 34 leti.


