Bolniške odsotnosti postajajo resen problem slovenskega gospodarstva
Delodajalci opozarjajo na rekordno število bolniških dni in izpad produktivnosti
Slovensko gospodarstvo se sooča z vse večjim izzivom: število bolniških odsotnosti med zaposlenimi vztrajno narašča. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se je v prvih devetih mesecih letošnjega leta število izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške povečalo za skoraj 12 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Delodajalci opozarjajo, da so posledice vse bolj občutne. Povečujejo se stroški nadomestil, padec produktivnosti pa se že odraža v slabših poslovnih rezultatih številnih podjetij.
“Imamo vse več primerov dolgotrajnih odsotnosti, pogosto zaradi izgorelosti in duševnih stisk. To ni več zgolj zdravstveno, temveč tudi družbeno in ekonomsko vprašanje,” poudarja Andrej Kovač, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
Strokovnjaki ugotavljajo, da so k rasti bolniških odsotnosti največ prispevali:
- psihosocialni dejavniki, predvsem stres in izgorelost,
- pomanjkanje kadra, ki vodi v preobremenjenost zaposlenih,
- ter daljše čakalne dobe v zdravstvenem sistemu, zaradi katerih odsotnosti trajajo dlje.
Po podatkih ZZZS so se v zadnjih petih letih duševne motnje in bolezni mišično-skeletnega sistema povzpele med najpogostejše razloge za bolniško.
Vlada in gospodarstvo iščeta rešitve. Med predlogi, o katerih razpravlja ministrstvo za zdravje, so:
- okrepitev programov promocije zdravja na delovnem mestu,
- spodbujanje fleksibilnih oblik dela (hibridni in skrajšani delovni čas),
- ter digitalizacija postopkov bolniškega nadomestila, ki bi razbremenila zdravnike in delodajalce.
“Potrebujemo bolj sistemski pristop – od preventive do zgodnjega odkrivanja izgorelosti,” meni dr. Tanja Novak, specialistka medicine dela.
Številna podjetja poročajo o padcu učinkovitosti in dodatnih stroških. V proizvodnji se odsotnosti pogosto nadomeščajo s prekomernim delom drugih zaposlenih, kar ustvarja začaran krog preobremenjenosti.
V storitvenih dejavnostih se medtem povečuje zanimanje za programe dobrega počutja zaposlenih, ki vključujejo svetovanje, športne aktivnosti in mentalno podporo.
