Plačujemo za dolgotrajno oskrbo, ki je še ni

V Sloveniji narašča ogorčenje državljanov, saj bo država že prihodnje leto začela pobirati prispevek za dolgotrajno oskrbo, čeprav sistema, ki naj bi ga ta prispevek financiral, še vedno ni. Ljudje bodo plačevali en odstotek od svojih prihodkov, delodajalci prav tako en odstotek od bruto plače zaposlenih, samozaposleni in kmetje dva odstotka, upokojenci pa en odstotek od pokojnine.

Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil sprejet že pred časom, vendar se pravice uvajajo postopoma. Oskrba na domu in e-oskrba naj bi začeli veljati julija 2025, institucionalna oskrba pa decembra istega leta. Kljub temu bo prispevek obvezen že poleti prihodnje leto, kar mnogi razumejo kot nepošteno ravnanje države.

Mnogi opozarjajo, da bodo ljudje plačevali za storitev, ki je še ni. Po njihovem mnenju je to prispevek na zalogo, saj še ni jasno, kdaj bodo vsi državljani dejansko lahko koristili pravice iz novega sistema. Kritike prihajajo tudi iz vrst sindikatov in društev upokojencev, kjer poudarjajo, da država prelaga breme financiranja na ljudi, ki že tako plačujejo številne druge prispevke in davke.

Predstavniki vlade trdijo, da so sredstva nujna za vzpostavitev sistema, za pripravo izvajalcev in za izgradnjo potrebne infrastrukture. A v praksi je jasno, da bo večina državljanov prispevala denar, ne da bi vedela, kam natančno ta sredstva odtekajo in kdaj bodo dobila konkretne koristi. V proračunu za leto 2026 je sicer predvidenih le okoli 122 milijonov evrov, čeprav zakon določa, da bi morala država zagotavljati 190 milijonov letno.

Med ljudmi prevladuje občutek, da so spet oni tisti, ki morajo plačevati za obljube, ne za dejanske storitve. Mnogi opozarjajo, da je sistem še vedno v zametkih, da primanjkuje kadra in da se dolgotrajna oskrba v praksi še dolgo ne bo izvajala tako, kot je bilo obljubljeno.

V državi, kjer so čakalne vrste v domovih za starejše že zdaj predolge, kjer svojci pogosto sami skrbijo za bolne družinske člane in kjer je dostop do pomoči neenakomeren, se takšno odločanje oblasti zdi še posebej nerazumljivo. Ljudje se upravičeno sprašujejo, zakaj morajo plačevati prispevek za nekaj, kar še ne obstaja, in ali bodo do takrat, ko bo sistem končno zaživel, sploh še imeli koristi od njega.

Čeprav vlada zagotavlja, da bo sistem v celoti vzpostavljen do konca prihodnjega leta, dvomi v javnosti ostajajo. Po številnih preteklih izkušnjah se ljudje bojijo, da se bo dolgotrajna oskrba znašla med številnimi nedokončanimi reformami, medtem ko bodo prispevki redno odtekanjali z njihovih računov.

Za zdaj ostaja jasno samo eno: državljani bodo plačevali. Kdaj bodo dobili, kar plačujejo, pa še ni znano.